mag. Tatjana Rozman
6. 10. 2015 ob 17.00

Z novim šolskim letom vas vabimo na cikel predavanj z naslovom Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?

V filozofijo lahko vstopimo na preprost, vznemirljiv način skozi izbrana besedila reprezentativnih filozofskih avtorjev, interpretacijo odlomkov iz filmov, leposlovja, glasbe …
Filozofiji navadno pripisujemo strogost, nerazumljivost, a je lahko tudi manj resnobna in bolj sproščena, čeprav nič manj znanstvena, tudi po zaslugi filozofov, kot je Slavoj  Žižek, danes eden od najvplivnejših svetovnih mislecev. S svojo knjigo »Žižek s Jokes, ki je izšla lani, tako z naslovom kot z vsebino na izviren način odstira ključna filozofska vprašanja.
V šolskem letu 2015/2016 bomo dvakrat mesečno v oddelku Glasba film (GF) ali v Študijski čitalnici  (ŠČ) prisluhnili sklopu predavanj mag. Tatjane Rozman z naslovom »Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?«:

1. Užitek kot ključni princip potrošniške družbe
2. Je svobodna družba sploh kdaj obstajala?
3. »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni«
Kje iskati vzroke, da se je razsvetljenstvo sprevrglo v barbarstvo?
4. Ali lahko sprogramiramo idealno družbo? Protislovje kot ključna metoda spoznavanja dejanskosti
5. Totalitarizem in umetnost
6. Modernizem, doba prevlade znanstvenega diskurza
7. Vprašanje subjekta ali je jaz nekdo drug
8. Doba postmodernizma in konec utopičnosti
9. Vpraševanje kot  izhodišče vsake vednosti
10. Utemeljitev znanstvenega diskurza v antiki
11. Vprašanje temelja bivajočega
12. Tesnoba kot občutje, ki ga zaznamuje najbolj neposreden odnos do lastnega bivanja
13. Ikonografija smrti in vprašanje smisla življenja
14. in 15. Tesnoba v filmski trilogiji Larsa von Trierja

Mag. Tatjana Rozman se je rodila 23.7.1964 v Celju. Po šolanju na Osnovni šoli Laško je nadaljevala izobraževanje na I. gimnaziji v Celju in kasneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po opravljeni diplomi se je leta 1989 zaposlila na I. gimnaziji v Celju kot profesorica zgodovine in filozofije kjer to delo opravlja še danes. Ob delu je nadaljevala študij na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer je leta 2009 tudi opravila znanstveni magisterij s področja filozofije vizualne kulture. Ob poučevanju na šoli je bila soavtorica vrste delovnih zvezkov za zgodovino v gimnazijskih programih (Stare dobe, Srednji in novi vek, Zgodovina na maturi …). Svoje prispevke je objavljala tudi v Novi reviji in Zgodovini za vse. Predelana magistrska naloga je izšla v zbirki Zgodovini.ce z naslovom Pojoči kastrati – zlorabljeno telo na odru.

Prvo predavanje Užitek kot ključni princip potrošniške družbe bo na programu 6. oktobra ob 17. uri.

Današnji čas je bolj kot katero drugo obdobje zaznamovan z umetnim, fiktivnim. Virtualno postaja paralelni svet v katerem preživimo vedno več časa, medsebojni odnosi pa so bolj in bolj odvisni od socialnih omrežij.
Ali lahko trdimo, da je to logični razvoj potrošniške družbe, ki stremi ne več k zadovoljevanju potreb, ampak k zadovoljitvi želje? V odstiranju ozadja določenih mehanizmov potrošništva  naletimo na temeljni ustroj funkcije želje, ki je vpisana v kulturno industrijo.

Ključne teme.
– Vloga kulturne industrije kot sistema slepil
– Kdo danes ne želi biti voajer? (Sodobno voajerstvo ob poplavi resničnostnih šovov)
– Logika gospostva, antirazsvetljenstvo ( Theodor Adorno)
– Vprašanje svobode individuuma v kontekstu manipulacije z užitkom

Predavanja se bodo odvijala v oddelku Glasba film ali v Študijski čitalnici.