Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar
26. 5. 2016 ob 18.00
Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar zadnji dve leti (od kar sta se novembra 2013 poročila v Nubskih gorah), delujeta skupaj.
Lani sta skupaj poročala iz vojne za koltan v DR Kongo, letos pa iz plemena Komoganza v provinci Modri Nili v Sudanu, kjer iztrebljajo nedolžne izvorne staroselce (aborigine, indigene) ne samo islamski fundamentalisti, ampak tudi uporniki SPLA North.
Celo zdaj, ko so zaradi milijonov beguncev na poti v EU mediji končno prisiljeni poročati kaj v resnici dogaja onkraj Sredozemlja, iz teh krajev ni nobenih novic. Zato, ker so največja sramota za evropsko kolonialno zgodovino.
Bojana je učiteljica na OŠ Logatec, novinarka na Radio 94 v Postojni in mati petnajstletne hčerke. Svoje učence je vprašala, če bi pomagali svojim vrstnikom, ki vsak dan beže pred bombniki iz učilnic pod drevesi v votline, koder skušajo preživeti brez vsake pomoči svetovne skupnosti. Teden kasneje sta s hčerko Laro pripeljali sto kilogramov zvezkov, svinčnikov, šilčkov in radirk. Novembra 2013 sta jih s Tomom vtihotapila tja, kamor Unicef trdi, da ni mogoče. Bojana je producentka našega novega dokumentarnega filma “Droni nad koreninami človeštva”. O svojih izkušnjah v Afriki piše novo knjigo za šolsko mladino in starše. Izšla naj bi skupaj s Tomovo o vzrokih vojn v Sahelu in posledicah za vse nas – tudi nas v “coni udobja” – že to jesen.
Tomo Križnar (1954), diplomirani ekonomisti in strojni inženir je leta 1985 zapustil službo projektnega vodje odnosov z IBM v največji slovenjski korporaciji ISKRA in odpotoval z kolesom okoli sveta. Izkušnje s svojega sedemletnega potovanja je objavil v več knjigah in dokumentarnih filmih. Kot neodvisni publicist se v svojih prispevkih ukvarja z občutljivostmi preživelih staroselskih kultur in načini kako jih zaščititi. Dokumentarni filmi »Nuba, čisti ljudje«(2000), »Dar Fur – vojna za vodo« (2008) in »Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana« (2012), ki so nastali v sodelovanju z režiserko Majo Weiss, so prisilili mednarodne, vladne in nevladne organizacije, da so usmerile pozornost v prikriti genocid nad staroselskimi ljudstvi v Sahelu, še posebno v Sudanu. Zadnja leta s somišljeniki tihotapi v oblegana področja moderno informacijsko tehnologiijo in cenena brezpilotna letala in se zavzema za razglasitev Nadnacionalnih naravnih parkov, ki utegnejo omogočiti beguncem ostati na svoji zemlji, v kateri počivajo kosti njihovih prednikov in starešin.
Foto: Nik Rovan