skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Razstava o Doroteji Hauser

Razstava o Doroteji Hauser

ŠKARJEREZI VOJNIČANKE DOROTEJE HAUSER (1877­–1946) IN GRAFIKE PO NJENIH MOTIVIH AVTORJA JOŽETA ŽLAUSA

Kdo je bila Doroteja Hauser?

Dorothea Hauser je bila rojena l. 1877 v Gradcu v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschnitzu. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri Karlu in Emiliji Pelikan — Mediz, priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja.

Kdaj se je Doroteja s starši preselila na Stallnerjevo vzpetino pri Vojniku, iz virov sicer ni znano, gotovo pa je bila tam nastanjena že leta 1921, saj je od tega leta dalje mogoče slediti v celjskem časopisju objave o njenih razstavah doma in v tujini. Hauserjeva je živela dinamično in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke, ki so jo domačini spoštovali, saj ni ljudi nikoli delila po premoženjski, nacionalni ali še manj po politični plati. Domačinom je bila zelo naklonjena — zlasti otrokom.

Čeprav je z razstavami, potovanji in korespondenco vseskozi vzdrževala stike s kolegi doma in v tujini, je bila na svoj idiličen dom v Vojniku zelo navezana. Prav ta navezanost na dom je postala zanjo usodna.

Kot Nemki ji namreč povojno obdobje ni bilo naklonjeno in čeprav so domačini poznali njeno protinacistično držo, to ni pomagalo. Nova oblast jo je kot Nemko nameravala razlastiti in izseliti. Ni si mogla zamišljati življenja brez svojega doma in umetnin, zato je hišo zažgala in naredila samomor.

Ali je bila njena smrt res posledica samomora ali pa se je tiste usodne noči med 15. in 16. januarjem 1946 zgodilo še kaj drugega, ostaja nepojasnjeno. Neznano kje je ostal tudi velik del njenih likovnih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Zagrebu, Ljubljani in na številnih razstavah v tujini.

Njena umetnost se je razodevala v portretnem, krajinskem in tihožitnem žanru večinoma malih, intimnih formatov.

Navdihe je iskala v »bidermajerski« umetnosti. Izdelala je tudi vrsto družabnih in pravljičnih motivov v posebni tehniki »škarjereza«.

V spomin na veliko umetnico Dorotejo Hauser, ki je del svojega življenja preživela v Vojniku (verjetno od 1. 1921–1946) in prav tukaj v svojih najbolj plodovitih letih ustvarila umetnine evropskega formata, je vredno in potrebno storiti vsaj to, da se ime velike umetnice ne pozabi.

Zato so v mojem ciklusu grafik predstavljeni najlepši motivi iz njenega bogatega opusa škarjerezov – silhuet, ki so se še ohranili in jih hranijo v Pokrajinskem muzeju v Celju, na Občini Vojnik, nekaj pa jih je našlo prostor tudi v moji grafični zbirki različnih avtorjev.

O avtorju razstave je Drago Medved zapisal:

V likovnem svetu Jožeta Žlausa iz Globoč pri Vojniku se prepletata dve strani: realizem in abstrakcija. Njegovo ustvarjanje se prične leta 1983, ko se pojavijo prve risbe s pirografom. Nostalgično ga privablja motivni svet starih domačij, kašč in posameznih predmetov, ki imajo dokumentarno vrednost. Njegove abstraktne kompozicije delujejo zelo dekorativno. Grajene so v toplih in hladnih lazurnih odtenkih s konstantno črno in zlato barvo.

Grafična tehnika je že od nekdaj priljubljeno izrazno sredstvo v likovnem izražanju Jožeta Žlausa. Čeprav mu je ljub tudi portret, se zelo rad vrača h krajinski tematiki. V njej lahko razvija svoje videnje grafičnih tehnik, med katerimi najraje posega po globoki jedkanici, še raje pa dela v tehniki suhe igle. Slednja mu je najbolj pri srcu zaradi tega, ker se mu zdi najbolj subtilna. Je namreč mojster detajla, suha igla pa mu omogoča zelo realistično upodabljanje motivov. Njegov realizem je dosleden, toda umirjen. Zato v njegovih likovnih rešitvah najdemo tudi sodobnejše izpeljanke, a nikoli zunaj pravil, ki so za realizem značilna.

Čeprav v razstavljenih delih prevladujejo mestne vedute, je med njimi tudi kar nekaj upodobitev gradov, cerkva in detajlov mestne arhitekture. Toda avtor ne vztraja le pri njih. Prav presenetljivo je, s kakšnim pogumom se loteva krajinskih pejsažev v isti tehniki in motivov, kjer prevladujejo organske oblike iz narave in jih je zelo težko ujeti v poudarjeno značilnost, ki bi takoj izstopala. Njegove grafike so zato realistično nazorne, tehnično brezhibno izdelane in izrazito privlačne.

Razstava bo na ogled do 7. julija 2017 v Knjižnici Vojnik. Vabljeni!

Naslov

Osrednja knjižnica Celje
Muzejski trg 1a
3000 Celje
Tel.: 03 426 17 10
Fax: 03 426 17 11
info@knjiznica-celje.si

Osrednja knjižnica Celje je članica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.

prostovoljstvo Varna točka

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam