Znameniti Teharčani

Znameniti Teharčani

Vabljeni na ogled razstave o ZNAMENITIH TEHARČANIH, o bogati in pestri zgodovini Teharij, ki so dale veliko znamenitih in pomembnih osebnosti na kulturnem, publicističnem, šolskem, političnem in športnem področju. »Teharje so imele do odprave fevdalizma leta 1848 poseben status.

Teharčani imajo bogato in pestro zgodovino, ki pa je žal premalo poznana in zapisana. Kdaj natančno so Teharčani pridobili plemiške pravice in svoboščine, ni znano, ker ne obstajajo nobeni pisni viri. Status teharske plemiške občine izhaja še iz časa karantanskih časov, ko so bili kosezi vojaški spremljevalci karantanskih knezov. Teharska plemščina (Das Edelthum Tchern) se je obdržala skozi celoten srednji vek do sredine 19. stoletja, ko se je leta 1848 končalo obdobje fevdalizma v Habsburški monarhiji. Teharčani so imeli kot koseški svobodnjaki posebne pravice in privilegije, ki so se odražali v volitvah svojega sodnika ali sodina (imenovanega šefon), štirih svetovalcev, imenovanih seniorji, lastnem grbu, imeli so lasten urbar, pečat, sodnijsko knjigo in si lahko sodili sami za manjše zadeve, kot so bile zemljiško-pravdne zadeve, kupoprodajne pogodbe in manjše kazenske zadeve.

Teharčani so dali tudi veliko znamenitih in pomembnih osebnosti na kulturnem, publicističnem, šolskem, političnem in športnem področju. Ti niso bili samo pomembni in prepoznavni za lokalno skupnost, torej v teharskem okolju, ampak so delovali, službovali in se udejstvovali tudi v širšem slovenskem področju. Pomembne teharske osebnosti so delovale v različnih zgodovinskih in časovnih obdobjih in tudi pomembno sooblikovale kulturni, politični, športni ali literarni zgodovinski prostor.

ZNAMENITI TEHAČANI:

Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez
Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez sta zagotovo najbolj znana in prepoznavna Teharčana v svoji zgodovini. Svoje mesto sta dobila tako na literarnem kot glasbenem področju. Kot lika sta bila upodobljena v prvi slovenski operi Benjamina Ipavca Teharski plemiči, v Funtkovi libreti Teharski plemiči (1890), povesti in romanu Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov in šaljivi romanci Stanka Vraza PostanakTiharj a.

Mihael Stojan
Mihael Stojan (1804-1863) je bil duhovnik, nabožni pisatelj in publicist, ki se je rodil na Teharjah. Služboval je v raznih krajih Savinjske doline, nazadnje pa v Braslovčah, kjer je bil tudi dekan. Kot sodelavec znamenitega mariborskega škofa Antona Martina Slomška je bil urednik Drobtinic in v njih objavljal prispevke z različno tematiko. Napisal je tudi več knjig in člankov z živalsko tematiko, med drugim Miloserčnost do živali.

Anton Grabič
Anton Grabič (1809-1886) je bil teharski mlinar in pesnik, doma s Pečovja. Bil je slovenski rodoljub, ki je spodbujal Teharčane k branju slovenskih časopisov in širjenju slovenske narodne zavesti v času zaostrenih slovensko-nemških odnosov. Bil je prepoznaven član Narodne čitalnice v Celju in dopisnik Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, kjer je objavljal svoje pesmi in poročal o družbenem ter političnem dogajanju v teharski občini.

Gašpar Vrečer
Gašpar Vrečer (1845-1898) je bil teharski učitelj, narodnjak in soustanovitelj prvih teharskih društev na Teharjah. Rodil se je v Št. Lovrencu pod Prežinom (danes Kompole). Njegova največja zasluga je, da se teharska šola ni spremenila v nemško in je ostala slovenska s slovenskim učnim programom. V času njegovega poučevanja na teharski šoli je bila zgrajena nova teharska šola (1869). Kot član teharskih društev je spodbujal razvoj slovenskega društvenega življenja in izobraževanja.

Josip Pečnak
Josip Pečnak (1816-1905) je bil teharski mlinar, gostilničar, publicist, politik in narodnjak. Obogatel je z gostilničarsko dejavnostjo v Celju in na Reki. Njegovo najbolj znano delo je kronika Teharskih plemičev, kjer je na podlagi arhivskih virov opredelil plemiške pravice in svoboščine teharskih plemiških kosezov. Svoje premoženje je zapustil v dobrodelne namene, med drugim se je oblikoval Pečnakov sklad teharske šole, ki je bil namenjen za šolske potrebščine in učbenike teharskim učencem.

Franjo Štor
Dr. Franjo Štor (1854-1919) je bil odvetnik, narodni buditelj in podpornik nastanka prvih društev na Teharjah. Kot odvetnik je služboval v Ljubljani. Bil je finančni podpornik teharskih društev in pobudnik ustanovitve prvega društva na Teharjah podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda leta 1893. Na Teharjah je organiziral politične shode za slovensko stran in vodil politično kampanjo teharskih narodnjakov. Za politične zasluge in razvoj društvenega življenja ga je teharsko občinsko vodstvo imenovalo za častnega občana.

Jožef Rebov
Jožef Rebov (1856-1949) je bil teharski posestnik, župan, član teharskih društev in politik, doma iz Čreta. Bil je slovensko usmerjen župan, ki je županoval teharski občini med letoma 1895 in 1901 ter 1921 in 1931. Prvo županovanje sega v obdobje zaostrenih slovensko-nemških odnosov, drugo pa v čas med obema vojnama, ko je teharska občina dosegla velik gospodarski, infrastrukturni in družbeni napredek. Bil je predsednik vrste teharskih društev, med drugim Slovenskega političnega društva, Prosvetnega društva Teharje in predsednik krajevnega šolskega sveta Teharje.

Martin Stojan
Martin Stojan (1874-1968) je bil znan teharski mizarski mojster, občinski odbornik, župan in član teharskih društev. Njegova mizarska delavnica je bila znana v širšem slovenskem prostoru in je opremljala številne poslovne prostore, hiše in cerkvene ustanove, med drugim tudi klopi teharske cerkve. Leta 1919 je bil imenovan na položaj začasnega župana teharske občine s strani nove jugoslovanske države. Aktivno se je udejstvoval v teharskem društvenem življenju, bil je med soustanovitelji Gasilskega društva Teharje.

Henrik Peternel
Henrik Peternel (1875-1959) je bil primorski duhovnik, čebelar in čebelarski učitelj, ki je zaslužen za razvoj čebelarstva na Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je prebežal na Štajersko pred italijanskim fašizmom in se po upokojitvi ustalil ob svojih čebelnjakih v Bukovžlaku. Bil je podpredsednik čebelarskega društva za Slovenijo, predsednik celjske zveze čebelarskih podružnic in urednik čebelarske revije Čebelarski obzornik. Po njem se imenuje čebelarsko društvo Henrik Peternel Celje.

Franjo Luževič
Franjo Luževič (1903-1981) je bil teharski pevovodja, organist, skladatelj in glasbeni pedagog, ki je pustil pečat v širšem slovenskem in hrvaškem prostoru. Bil je pevovodja vrste teharskih pevskih društev, med drugim pevskega društva Marjetica, Slavec in pevskega zbora Prosvetnega društva. Opravljal je tudi službo organista v teharski cerkvi. Po končani glasbeni akademiji v Zagrebu je služboval kot glasbeni učitelj v hrvaškem Vukovarju in na Ptuju. Skladal je tudi za otroške in mladinske zbore, cerkvene zbore, klavirsko in komorno glasbo.

Alma Butia
Alma Butia (1927) je bila teharska atletinja in športnica, ki je bila edina Teharčanka in prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Kot atletinja je bila članica atletskih klubov Teharje, Kladivar Celje in Mladost Zagreb. Bila je šprinterka, tekla je na 100 in 200 metrov. V lasti je imela več jugoslovanskih rekordov in bila večkratna slovenska ter jugoslovanska prvakinja. Po študiju medicine je ostala in službovala v Zagrebu.

Mihael Vizjak
Miha Vizjak (1814-1892) je bil znameniti teharski sadjar, občinski odbornik in slovenski rodoljub s Pečovja. Odlikovalo ga je napredno, umno in inovativno sadjarstvo, sviloprejstvo in vinogradništvo, za kar je bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge s krono s strani cesarja leta 1864. Skupaj s svojim sinom Matijem je ustanovil prvo zasebno drevesnico v celjskem okrožju.

Tamkajšnji kmečki plemiči so uživali posebne pravice, med drugim pravico do nošenja orožja, nižjih davščin in lastnega sodnika, ki je bil hkrati župan,« pravi predavatelj Matej OCVIRK, tudi avtor razstave Znameniti Teharčani, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Železarskim muzejem Štore.

Še nekaj besed o avtorju razstave

Matej Ocvirk se je rodil leta 1981 v Celju. Leta 2008 je končal Filozofsko fakulteto v Mariboru smer zgodovina in geografija. Živi in  dela na Teharjah. Kot zgodovinar se ukvarja in piše zgodovino Teharij in Celja. O zgodovini Teharij je izdal odmeven članek »Županove zdrahe, tegobe in radosti: Župani Teharij« in knjigo »Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah«.  Kot član rodoslovnega društva raziskuje priimke na področju Teharij in Celja z okolico. Na področju izobraževanja raziskuje povezavo šolstva, učnih vsebin in kulturne dediščine. Objavil je tudi več strokovnih prispevkov s področja numizmatike in kulturne dediščine.

Razstava je na ogled v II. nadstropju do 10. maja.

Naslov

Osrednja knjižnica Celje
Muzejski trg 1a
3000 Celje
Tel.: 03 426 17 10
Fax: 03 426 17 11
info@knjiznica-celje.si

Osrednja knjižnica Celje je članica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.

Varna točka