Pisateljica, rojena v šestdesetih letih, govori o svojem odraščanju v Titovi Jugoslaviji, kot ga je doživljala večina njenih vrstnikov iz nekdanje skupne domovine. Vznesene šolske predstave, narodni heroji, bratstvo in enotnost ter graditeljski duh so oblikovali vsakdanjo življenjsko scenografijo. Bolj od časopisov in televizije so jo zanimala mini krila, ličila in kavbojke prave znamke. Potem “so prišle prepovedane knjige, prepovedane gledališke predstave, zgodbe o prepovedanih ljudeh, …”, prišli so novi politični voditelji, dogodki na Kosovu, JLA na poti v Slovenijo… Če Vas zanima pogled skozi srbska očala, iskren poskus analize in samoanaliz brez olepševanja, bo Dnevnik srbske gospodinje za vas zanimivo branje.