Hiše so proza, le da zvenijo lirično. Refleksije polne zgodbic, krajših pejsažev, ki ne prerastejo v pravo besedilo, pripoved. Prava oznaka za njegovo zbirko, kot je zapisala Mojca Pišek je lirično-refleksivna proza; Jakob na najboljši možen način združuje vse troje: pripoved, liriko in refleksijo. 

Ko Jure Jakob piše svoje pogosto prvoosebne pripovedi, te oblikuje kot pesmi, pogosto s krožno strukturo, kot da piše o sklenjenem univerzumu. In tako ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane, in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno, je v svoji utemeljitvi zapisala žirija za Rožančevo nagrado.