Knjiga se je uvrstila v finalni izbor za nagrado ameriškega centra PEN. Delo se navidez bere lahkotno, a že v prologu zaznamo neizmerno bolečino, žalost in hkrati osvoboditev glavne junakinje Bhime. Bhima je predstavnica najrevnejšega sloja prebivalcev kaotičnega Bombaya, ki so brez pravic, izkoriščeni in životarijo iz dneva v dan. Kljub revščini, ki jo spremlja vse življenje, ostaja zvesta sebi in tradiciji. Ne zlomi je odhod moža, niti izguba sina, ne smrt ljubljene hčerke. Stara in zgarana se še vedno bojuje za prihodnost vnukinje Maye. Na drugi strani spremljamo življenje Sere, predstavnice priviligiranega sloja, ki je podedovala bogastvo, moč in pravice. Kljub temu, da živita vse življenje druga z drugo – Bhima je služkinja pri njeni družini – se prepad med njima veča tudi zaradi družbenih razmer. Skozi pripoved dveh junakinj spoznamo barvitost življenja, vzpone in padce ljudi vseh slojev. Tako lažje razumemo zapletenost življenja v sodobni Indiji.