Izrekanja 3

Izrekanja 3

S tretjo izvedbo festival Izrekanja postaja stalnica v celjskem in slovenskem kulturnem oziroma literarnem prostoru.

Čeprav zaradi krize, povezane s pojavom bolezni covid-19, v tem trenutku še ne vemo, če ga bomo izvedli tradicionalno v lapidariju ali ga bomo, prilagojenega, morali prestaviti v virtualni prostor medmrežja in bo letos v večji meri umanjkala mednarodna razsežnost festivala, vrhunski domači gostje zagotavljajo, da program ne bo osiromašen v smislu kvalitete.

Posebno vrednost bodo festivalu dali pesniki najmlajše generacije, ki bodo letos s svojo poezijo pomembni soustvarjalci festivalskega dogajanja.

Vsebinska usmerjenost letošnjega festivala je jasna in premočrtna: Brezmejno(st).

Pravzaprav bi težko bolje povzeli karakter našega festivala nasploh.

Poezija se v svojem bistvu odpira v brezmejnost. Bataille pravi, da je ena od oblik erotizma, sile ki človeka prestavi iz profanega časa in prostora v nek drugi čas in prostor, ki je presežen, neomejen, posvečen (čeprav se temu izrazu v izogib nepotrebni mistifikaciji izogibamo, gre bolj za filozofsko dojemanje svetega kot tremendum et fascinosum). Kot takšna poezija ne prenese cone udobja in nenehno sili onkraj njenih meja, onkraj meja posameznikove in kolektivne izkušnje, v neznano in nepredvidljivo.

Poezija tudi razbija meje jezika, kar je pravzaprav logično glede na pravkar povedano, po analogiji Wittgensteinove misli, da so meje mojega jezika meje mojega sveta.

Predvsem v zadnjem času pa se ponovno vzpostavljajo meje, ki s(m)o jih starejše in srednje generacije že pozabile, prepričane, da smo jih kot civilizacija presegli, mladi in najmlajši pa se jih sploh ne spominjajo in jih v njihovi izkušnji sveta ni. Migrantsko-begunski tokovi zadnjih let in za povrh še najhujša zdravstvena kriza po španski gripi 1918 so v jedro Evrope zasejali strah, ki se je manifestiral v prepričanju, da smo zares varni le z omejitvami, zamejitvami, ločitvami … kar je pripeljalo v čudno in nedoumljivo stanje, kjer se denimo enači fizično in socialno distanco, ta pokvečeni hibrid pa postaja centralna vrednota, h kateri spodbujajo oblastne strukture. Kot je sicer v navadi v obdobjih, ko zavlada strah, so ga tudi tokrat v svojo agendo vpregli ekstremistični politični in miselni tokovi vseh svetovnonazorskih ekstremov, ki se pravzaprav hranijo s tem, da v imenu boja proti strahu sejejo še več strahu in negotovosti.

Kot pesniki, ki do konca zagovarjamo in živimo v prepričanju, da je poezija polje popolne svobode duha in absolutno enakopravnega dialoga, na tako stanje ne pristajamo. Ne pristajamo na diktat navidezne varnosti in ekonomske koristnosti na eni in neartikuliranost kričaških agitk in manifestacij na drugi strani. Ne pristajamo na strah in se mu ne prepuščamo. Poezija je dejanje poguma. In ne pristajamo, da kdorkoli s poezijo in v imenu nje izsiljuje in vsiljuje svoje parcialne (politične, družbene, ekonomske … ) interese. Poezija je sveta (beri zgoraj) govorica, ki ji ne moremo vzporejati nobenega drugega načina človeškega izražanja.

Takšna (in samo takšna) poezija je doma odru festivala Izrekanja: Brezmejno.

Naslov

Osrednja knjižnica Celje
Muzejski trg 1a
3000 Celje
Tel.: 03 426 17 10
Fax: 03 426 17 11
info@knjiznica-celje.si

Osrednja knjižnica Celje je članica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.

Varna točka

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam