Ob svetovnem dnevu zdravja do dr. Iztok Ostan v predavanju z naslovom Blagor iz črevesja spregovoril o pomeni urejene prebave in črevesne flore.

V uvodu v knjižico z istim naslovom je dr. Ostan pred časom zapisal:

“Sodobna znanost potrjuje staro vzhodnjaško modrost, da se bolezen poraja v črevesju. Kljub temu je to skorajda tabu tema. Zdravnik je nekoč pri pregledu pacienta redno vprašal, kako je z odvajanjem. Danes se o tistem »tam spodaj« skorajda ne govori. Črevesje v glavnem pojmujemo kot nekak »odvodni kanal«, iz katerega prihaja vse kaj drugega kot blagor.
Prvo poglavje tega teksta obravnava zlasti nevarnosti, ki izhajajo iz neuravnotežene črevesne flore.
Knjižica »Blagor iz črevesja« odkriva, da je prav urejeno črevesje lahko pomemben vir življenjske moči. V osrednjem delu knjižice so namreč predstavljeni rezultati raziskav o izjemnem pozitivnem vplivu dobrih črevesnih bakterij na potek raznih bolezni. Žal je teh v črevesju običajnega civiliziranca bistveno premalo. Pri raziskovanju tega področja sem bil nemalo presenečen ob spoznanju, da skorajda ni bolezni, pri kateri dobre črevesne bakterije ne bi pomembno prispevale k njeni ozdravitvi. Gre večinoma za rezultate raziskav na živalih. Kot ugotavljajo znanstveniki, je področje proučevanja črevesnih bakterij zanemarjeno (O’Hara, Shanan 2006), prepotrebnih kliničnih študij o njihovem zdravilnem učinku pa premalo. Kljub temu pa se je nad predstavljenimi študijami vredno zamisliti. V njih so uporabljali mlečnokislinske bakterije, torej mikroorganizme, ki jih vsebujejo probiotični jogurti in druga probiotična živila. Zakaj potemtakem ni novic, da bi si kdo z uživanjem jogurtov pozdravil raka, sladkorno bolezen, Parkinsonovo bolezen in druga težka obolenja?
Verjetno gre za vprašanje koncentracije dobrih mikrobov, ki je v znanstvenih preizkusih večja, kot pri probiotičnih jogurtih; pomembna se zdi tudi izbira ustreznih vrst dobrih bakterij in njihovih kombinacij, saj nimajo vse enakega vpliva na vse bolezni.”