Bizarno

Bizarno Sjoerda Kuyperja je knjiga o marsičem, če ne skoraj o vsem. Glavna junakinja Sallie Mo ni spregovorila, odkar ji je umrl dedek, zato jo je mati poslala k psihiatru. Sallie Mo ostaja v svojih knjigah in "živi na otoku v svoji glavi", kot pravi. Doktor Bloem ji začasno ustavi branje. Sallie Mo tako namesto, da bi knjige brala, začne knjigo pisati. Na otoku, kjer z mamo preživlja počitnice, spoznava samo sebe. Čas ji zapolnjuje pisanje dnevnika, ki naj bi postala najboljša knjiga na svetu. Sallie Mo v njem razkriva svoje misli, počutje in primerja svoje življenje s Hamletom, zadnjo knjigo, ki jo je prebrala. Medtem ko njena mama zanjo išče novega očeta in se druži s prijateljicama, se Sallie Mo sprehaja po kampu in sledi svoji simpatiji Dylanu. Nekega dne v sipinah odkrije bunker, v katerem se skrivajo trije otroci, ki so pobegli od doma. In potem vse postane zares bizarno: kdo so ti otroci in zakaj se skrivajo v bunkerju? Od tega trenutka naprej svet nenadoma postane veliko kompleksnejši in mladi protagonisti se soočijo s številnimi pomembnimi družbeno-političnimi temami. Bizarno je vse prej kot drobna zgodba o nesamozavestnem dekletu, ki piše dnevnik. Nasprotno, gre za pravo pustolovščino ter vrtiljak pomembnih družbenih tem in filozofskih drobcev (bančna kriza, krči v umetnosti in kulturi, begunska politika, zaljubljenost, smrt (dedka). Pisatelj se spretno poigra s konceptom resnice in laži, tudi v kontekstu pisateljskega poklica, in bralca potegne v svojo igro – kaj je res in kaj ni? Mora pisatelj govoriti resnico ali jo lahko malo prikroji? Pisateljev odmik od klasične pripovedne forme mu omogoči odlično izhodišče za premišljeno družbeno kritiko. Zdi se, da namerno izziva, draži in bralcu zastavlja »neprijetna« vprašanja, ki pa so – sploh v kaotičnem sodobnem svetu – še kako pomemba. Tematsko bogato in izjemno navdihujoče branje! (povzeto po spl. str. Založbe Grlica)