Cena življenja

Ko je pisateljica kot šolarka, stara komaj šestnajst let, izvedela za aretacijo svojih sošolcev, se je zgrozila. Ko pa so prišli ponjo, je onemela. Ni mogla verjeti, da se je to zgodilo tudi njej, saj vendar ni storila ničesar slabega. Bilo je v času, ko so v Iranu strmoglavili šaha in je na oblast prišel ajatola Homeini. Odpeljali so jo v zloglasni zapor Evin kot politično zapornico. Tam so jo mučili, pretepali in obsodili na smrt. Rešil jo je paznik Ali, ki se je vanjo zaljubil in je dosegel, da so smrtno obsodbo spremenili v dosmrtno ječo… Njena zgodba se je srečno končala. Rešila se je zapora in prisilnega zakona ter se preselila v Kanado. Veliko, preveč, pa je bilo tistih, ki so umrli za zidovi Evina.

Odlomek iz knjige

"Ko sem vstopila v pisarno 246 in si snela trak, je vame strmela paznica, ki je še nisem nikoli videla. Stara je bila okoli petinštirideset let in na obrazu je imela posmehljiv nasmeh. ” Slavna Marina, ali naj rečem Fateme Moradi-Bakht. Končno sva se spoznali. Zapomni si eno stvar: zdaj sem tukaj glavna jaz in odslej ne boš deležna nobene posebnosti. Kot vse druge si. Jasno?“ Pokimala sem. „ Kje je sestra Marjam?“ „ Sestre, ki so bile pripadnice Revolucionarne garde, so iz Evina premestili. Jaz sem sestra Zeinab. Sem članica Islamskega odbora in tukaj zapovedujemo mi. Še kakšno vprašanje?“ „ Ne.” „ Pojdi v svojo sobo. ” Pokazalo se je, da nimam prav. Vse je lahko še slabše. Toda bila sem preveč utrujena, da bi potočila še eno solzo. V sobi 6 so se vse zbrale okoli mene. Baharin glas se je povzpel nad vsemi. „ Dekleta, dajte ji prostor. Marina, si v redu ?“ Pogledala sem jo v oči in glasovi so ponehali."