Dewey: maček iz mestne knjižnice
Ali lahko ima žival kakšen vpliv? Koliko življenj se lahko dotakne maček? Kako je mogoče, da se zaradi zavrženega mačjega mladička majhna mestna knjižnica spremeni v zbirališče in turistično znamenitost, in kako je mogoče, da maček postane maskota tipičnega ameriškega mesteca in vse dežele ter da nazadnje doseže celo svetovno slavo?" Na vsa ta vprašanja dobimo odgovor, ko preberemo zgodbo o mačku Deweyju, ki so ga knjižničarke spencerske knjižnice nekega mrzlega januarskega jutra našle v knjižničnem nabiralniku za vračanje izposojenih knjig. Premraženi oranžni mucek se jim je zasmilil in jih očaral ter tako v knjižnici našel topel in ljubeč dom. Kmalu si je maček, ki je dobil ime po utemeljitelju knjižnične klasifikacije Melvinu Deweyu, s svojo očarljivostjo, ljubeznivostjo in posebno karizmo pridobil naklonjenost številnih obiskovalcev knjižnice …
Odlomek iz knjige
"Priznam, mačke so zabavne, a moj odnos z Deweyjem je bil veliko bolj zapleten in zaupen. Bil je tako pameten maček. Igriv. Prijazen do ljudi. Že zdaj sem ga imela od srca rada, čeprav še nisva bila tako globoko povezana kot pozneje. In tudi Dewey me je imel rad. Ne tako kot druge, ampak na poseben in globlji način. Pogled, ki mi ga je namenil tisto prvo jutro, je nekaj pomenil. Prav res. To še nikoli ni bilo tako očitno kot zdaj, ko se je s tako odločnim korakom namenil proti meni. Kar slišala sem ga, kako mi po mačje govori: Kje si bila? Pogrešal sem te. Sklonila sem se, ga dvignila in stisnila k sebi. Ne vem, ali sem vprašanje izrekla naglas ali le v mislih, a saj ni važno. Dewey je vedno začutil, kakšne volje sem, če mi že ni znal brati misli. »Če že nimaš mame, imaš vsaj mene, ali ne?« Dewey mi je položil glavo na ramo in začel presti."
