Kako postati nihče

Zbirka dr. Zorana Pevca Kako postati nihče je nedvomno eden pesniških vrhuncev preteklega leta, kar dokazuje tudi nominacija za Veronikino nagrado, hkrati pa skozi njo živi avtor na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči.

Z njo se pridružuje tradiciji pesnikov, ki na vstopu v zrelejše obdobje življenja načenjajo zadnjo in neobhodno resnico (človeškega) bivanja – smrt in minljivost. Podnaslov zbirke, ki je hkrati naslov sklepne pesmi v knjigi, melete thanatou, nas vrne k izvoru zahodne misli, Sokratu, in njegovi zahtevi po nenehnih »vajah« za smrt, ki ultimativno vodijo v smrt ega in osvoboditev od primarnega strahu pred fizično  smrtjo. Naslov hkrati napeljuje bralca na  budistično nirvano, ki je sunyata – popolna izpraznjenost –  pesmi pa začrtano smer še utrdijo.

Pevec tako, pesem za pesmijo, umira sebi po poti pesniške (samo)ironije – postopka, ki ga je bilo mogoče zaznati že v njegovih prejšnjih zbirkah, ga pa v pričujoči izdela do potankosti, ko kulminira v uvodni izjavi pesmi When death comes around: »Ni lahko biti Nihče,/ ko pride Smrt naokoli.«

Zoran Pevec v svoji osmi pesniški zbirki utrjuje prastari kliše, da se nekateri pesniki starajo kot vrhunsko vino – njegova pesniška govorica z leti žlahtni in se poglablja hkrati.

Odlomek iz knjige

ŽEPNA PESEM

Nekaj se dogaja z zapletenim dnevom,
ki bi ga želel prespati.
Ves čas čakam na to,
česar nikoli ne bo -
to je žepna pesem o tem,
kako postane mrtva beseda
kaplja dežja
in kako med vsemi v gozdu
lahko spoznam tvoje drevo.
Nekaj se dogaja z zapletenim dnevom,
ki bi ga želel prespati.