Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi

Delo Iztoka Vrhovca lahko beremo kot zgodbo 15-letnega Nejca ali kot priročnik za najstnike, starše in vzgojitelje. Avtor opisuje fanta v najbolj občutljivem življenjskem obdobju. Nejc ni več otrok, pa tudi odrasel človek še ne. Je v obdobju razvoja, v katerem močno potrebuje sopotnike, ki mu pomagajo reševati vsakdanje težave in odgovarjati na številna vprašanja. Potrebuje starše in prijatelje, toda mama je utrujena od dela in obremenjena z vsakdanjimi skrbmi, oče pa se je že pred leti odselil. Tudi s prijateljem je Nejc prišel navzkriž. V tem na videz brezizhodnem položaju se pojavi Možicelj, ki Nejcu pomaga s pogovorom in nasveti. Svet postane razumljivejši in življenje lažje. Vsak ima svojega Možiclja, ki mu pomaga skozi življenje, le najti ga mora.

Odlomek iz knjige

"»Porušeno fiziološko ravnovesje, spolno dozorevanje, divjanje hormonov, negotovost, zmedenost, zmanjšan občutek varnosti, dvomi, tesnoba, zaskrbljenost, nepredvidljivo obnašanje, iskanje svojega položaja v družini in družbi, samota, prepiri, kritiziranje, nerazumljivo vedenje odraslih, prevelika občutljivost, prevelike zahteve odraslih, ki pričakujejo in postavljajo zahteve, za katere še ni prave psihološke zrelosti in zanje ni potrebnih socialnih izkušenj, zahteve po pretirani ubogljivosti, po pretogem spoštovanju pravil….Vse to so sila hude preizkušnje za otroka, ki se mora naučiti, kako vse te stvari obvladati, če hoče končno postati…odrasel človek.« »Torej sem pravi pubertetnik,« sem se zakrohotal. »Edinstven!« je bil navdušen tudi sam. Potem pa je resno dodal: »In ne pozabi! Zmagovalec! Eden od mnogih milijonov, ki se mu je uspelo prebiti na ta svet. Tega nikoli ne pozabi!« Še enkrat sva se objela, se rokovala kot kakšna imenitna poslovneža, potem pa se poslovila."