Princesa nespečnosti je čudovita pustolovščina, fantastični roman, satira, psihoanaliza, oda drugačnosti in pokončnosti, ljubezenska zgodba, somnambulna pravljica – kot jo sam poimenuje nemški avtor mnogoterih obrazov in ko(z)mičnih razsežnosti, Walter Moers – in še mnogo več. Moers s samosvojim pisanjem presega meje stvarnega in sanjskega. Prav večplastnost, s katero vedno znova preseneti in navduši, daje njegovim delom izvirni pečat vrhunske mojstrovine.

Princeso Dilijo, najmanj zdolgočaseno aristokratinjo v vsej Zamoniji, muči neozdravljiva nespečnost in v prečutih urah si izmišlja vse mogoče, najraje pa se igra z besedami. V eni nespečnih noči jo obišče poosebljena nočna mora v obliki zlobnega in zagonetnega Havariusa Opala, ki jo hoče pahniti v blaznost. Podata se na potovanje po Dilijinih možganih, kjer srečujeta bizarna domišljijska bitja, mnoga dobra, še več pa hudobnih in krvoločnih, v katerih se pretaka barvna kri, med njimi pa bije, podobno kot v našem stvarnem svetu, večna in kruta borba za obstanek v smislu: Kdo bo koga? in Kdo je plenilec in kdo plen? Moers preseneti z nepričakovanimi zasuki, kajti zlobna narava Havariusa Opala se med njuno čudozgodo zlagoma omili in med njima se splete svojevrstna ljubezenska vez. Nekateri moerseslovci Dilijo primerjajo s Trnuljčico, Havariusa Opala pa s princem (iz sanj). (povzeto po spl. str. emka.si)