»Bilo je v začetku šestdesetih let, ko so naš konec v Pajali asfaltirali,« začne pripovedovati svojo zgodbo Mikael. Mladi Mikael in njegov prijatelj Niila živita na švedskem severu, na finsko-švedski meji. V romanu spremljamo njuno odraščanje sredi šestdesetih in sedemdesetih let, ko tudi v tradicionalno življenje ljudi na skrajnem severu, kjer še trdno verjamejo v stoletne vraže, začne vdirati novodobna civilizacija: asfaltirana cesta, prvi gramofoni, Elvisove plošče, domača rock skupina in druge novotarije. Pripoved o dveh rodovih in dveh različnih pogledih na življenje s številnimi nenavadnimi in smešnimi zapleti je začinjena s prefinjenim humorjem, ki ga že poznamo iz del drugih skandinavskih pisateljev.