Knjigo Golo mesto sestavlja dvajset kratkih zgodb. Vse se dogajajo v mestnem okolju, večinoma v Ljubljani. Osebe, ki nastopajo v zgodbah, so običajni ljudje – ne oni z roba in prav tako ne tisti, ki pritegujejo pozornost medijev. In tem običajnim ljudem se dogajajo običajne reči, ki pa se pogosto presenetljivo zasukajo in postanejo nesmiselne, bizarne ali celo tragične. Rdeča nit zgodb je strnjena v naslovni metafori »golo mesto«: gre za praznino, ki jo ob branju čutimo, pa jo je težko opisati. Praznina se tihotapi v stare zakonske postelje, a tudi med mlade ljubezni. Najbolj prazna je v golem mestu smrt. Nihče ji ne vidi smisla, a tudi nihče ne ve, kaj je šlo narobe.