Ingrid Rosenfeld je mila in tenkočutna profesorica slovenščine ter strastna bralka. Po tem, ko se zaplete s kar dvema narcisoidnima in sadističnima moškima zapored, se odloči za mirnejše vode samskega življenja s svojo prav tako angelsko materjo. Sreča srečnega konca je v tem, da si lahko v svojem novem domu privošči urediti veliko knjižnico. Tako si življenje, ki neomajno teče dalje, zatočišče poišče prav v literaturi. Roman nosi nezgrešljivo moralistično noto: bralca v zaključku čaka neposreden poziv, naj se nemudoma obrne k moralno uravnanemu življenju, kajti »globoka, čista in jasna ljubezen« je resnična plemenitost in ljubezen do življenja kot takega.