Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek

26. november 1800 –na Slomu v Unišah pri Ponikvi blizu Grobelnega se je rodil Anton Martin Slomšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi.

Pred 170. leti, 25. aprila 1846, imenovan za celjskega opata in nato že 30. maja za lavantinskega škofa. Umrl v Mariboru 24. septembra 1862.
Slomšek Anton (kot škof po krstnem in birmanskem imenu Anton Martin), pesnik, nabožni in šolski pisatelj, narodni buditelj in cerkveni organizator, roj. 26. novembra 1800 na Slomu v Unišah pri Ponikvi blizu Grobelnega trdnemu kmetu, mlinarju Marku in Mariji roj. Zorko.

Po osnovnem pouku na Ponikvi je obiskoval v Celju 3. razrede glavne šole 1814 in 1814/19 gimnazijo., filozofki zimski tečaj 1819/20 v Ljubljani, letni 1820 v Senju in 1820/21 v Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje (posvečen 8. septembra 1824). Služboval je kot kaplan od septembra 1825 do aprila 1827 na Bizeljskem (Sv. Lovrenc v Krajini) in do oktobra 1829 v Novi cerkvi, kot spiritual do oktobra 1838 v semenišču v Celovcu, kot nadžupnik in dekan do oktobra 1844 v Vuzenici ter kot kanonik in višji šol. nadzornik do aprila 1846 v Št. Andražu na Koroškem. Dne 25. aprila 1846 je prevzel kot opat celjsko mestno župnijo, a že 30. maja ga je salzburški nadškof, kardinal Frider knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa in ga 5. julija v Salzburgu posvetil. Iz Št. Andraža se je Slomšek po razmejitvi škofij 1859 preselil na novi sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen.

Iz vneme za slovenščino je že med študijem teologije ustanovil slovensko društvo, poučeval bogoslovce v slovenščini in jih navduševal za pisne in govorne vaje, kot spiritual v celovškem semenišču pa jih je navajal k prevajanju in jih pridobival za sodelovanje pri svojih knjigah. O ljubezni do maternega jezika je govoril tudi vpridigah, slovensko misel pa širil v knjigah, zelo si je tudi prizadeval za slovensko šolo na kmetih. Kot škof se je dolgo potegoval za to, da bi bila slovenska štajerska cerkvena enota (takrat je celjsko okrožje pripadalolavantinski škofiji, drugi kraji pa sekovski).

Slovensko slovstveno prizadevanje je v tridesetih letih poleg cenzure najbolj oviralo to, da ni bilo založnikov in tiskarjev, ki bi hoteli kaj vlagati ali tvegati za slovensko knjigo. Zato je leta 1835 Slomšek poskušal osnovati samozaložbo za nabožne in šolske knjige. Zaradi vse večjega števila bralcev (zaradi nedeljskih šol) je potreba po ustreznem branju v Slomšku ponovno vzbudila dolgoletni načrt glede ustanovitve javnopravnega društva za izdajanje dobrih, cenenih slovenskih knjig za ljudstvo. Leta 1851 je bilo prav s Slomškovo spodbudo in pomočjo ustanovljeno Društvo Cirila in Metoda, kot se je sprva imenovala založbaMohorjeva družba. Velika ljudska knjižna založba je začela delovati leta 1852. Njene knjige so prodrle med vse plasti slovenskega ljudstva in slovenski narod dvignile na visoko kulturno raven.

Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru.

Antona Martina Slomška jepapež Janez Pavel II.19. septembra 1999razglasil za blaženega. Ob tem je določil za njegovgodovnidan njegove smrti,24. september. Še vedno pa poteka postopek zarazglasitev za svetnika, ki ga znotraj Rimskokatoliške cerkve vodi Postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo.

Za pripravo prispevka uporabljena spletna vira, v katerih je še več podatkov o njegovem življenju in delu:

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584693/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Martin_Slom%C5%A1ek#.C5.BDivljenje

V Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si) je dostopnih 25 bibliografski knjižnih enot, katerih avtor je Anton Martin Slomšek. Osrednja knjižnica Celje je v okviru območnih projektov digitalizacije prispevala 11 enot

Dostop: http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dantona+martin+slom%C5%A1ek%27&pageSize=25&ftype=knjige







Naslov

Osrednja knjižnica Celje
Muzejski trg 1a
3000 Celje
Tel.: 03 426 17 10
Fax: 03 426 17 11
info@knjiznica-celje.si

Osrednja knjižnica Celje je članica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.

Varna točka

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam